Slovenski trn v hrvaški peti: Slovenci Hrvatom nočejo predati svojega turističnega naselja

0
1076

Jabolko spora je del otoka Lošinj, ki je očesu še posebej prijeten. Za zaliv se bori slovensko podjetje PSK (Počitniška skupnost Krško) d.o.o. Krško, čigar hčerinsko podjetje PSK d.o.o. Nerezine upravlja s turističnim naseljem Bučanje. Gre za zelo privlačen del otoka, piše hrvaški Telegram, ki se razprostira tik ob mestecu Nerezine. Peščene plaže in celotna infrastruktura nista njegova edina atributa – v zalivu iz vode gleda še majhen otok, ki ga s kopnim povezuje prodnata plitvina.

Slovensko ozemlje?

Na površini 180.000 kvadratnih metrov je 426 počitniških enot, 19 gospodarskih objektov ter več športnih igrišč in objektov, je zapisano na njihovi spletni strani. K naselju spada še približno 1.600 metrov obale z zalivoma Bučanje in Kolo, otoček in pomol.

Pa je to slovensko ozemlje, se sprašujejo v Telegramu. Slovenci namreč trdijo, da so ga kupili pred 40 leti, čeprav dokumentacija, ki so jo predstavili na sodišču, tako Telegram, tega ne dokazuje. V zvezi z zapisom smo se obrnili na Antona Podgorška, direktorja PSK d.o.o. Ta pravi, da je bilo zemljišče v naselju Bučanje s kupoprodajnimi pogodbami od tedanje Občine Cres-Lošinj kupljeno leta 1976. »PSK d.o.o. Krško poseduje takrat sklenjene kupoprodajne pogodbe ter potrdila o plačilu kupljenega zemljišča. Občina Cres-Lošinj kot prodajalka je bila zavezana izvesti vknjižbo odločbe o ekspropriaciji v zemljiški knjigi, na podlagi katere bi se morala PSK vpisati kot koristnik družbene lastnine na vseh parcelah, vendar je šele leta 1992 predlagala vpis PSK kot koristnika družbene lastnine. Zemljiška knjiga je na nekaterih parcelah odklonila vpisati pravico koriščenja z obrazložitvijo, da v tekstu odločbe o ekspropriaciji manjka točno naveden koristnik ekspropriacije. Zato je prišlo do pred zaznambe pravice koriščenja na določenem delu nepremičnin,« je za Svet24.si povedal direktor podjetja.

Na površini 180.000 kvadratnih metrov je 426 počitniških enot, 19 gospodarskih objektov ter več športnih igrišč in objektov, je zapisano na njihovi spletni strani. K naselju spada še približno 1.600 metrov obale z zalivoma Bučanje in Kolo, prej omenjeni otoček in pomol. Naselju dodatno vrednost daje slovita lošinjska mikroklima, ki še posebej odgovarja astmatikom. Podgoršek pojasnjuje, da so počitniške enote v lasti slovenskih podjetij, zavodov, Republike Slovenije, občin, PSK d.o.o. in fizičnih oseb. PSK d.o.o. Krško je lastnica sedmih apartmajev, gospodarskih objektov in infrastrukture.

Nekaj več kot 2,7 milijona dinarjev

Podjetje se je pri tedanji Občini Cres-Lošinj obvezalo, da bo na razlaščenem zemljišču v petih letih zgradilo turistične objekte, občina pa naj bi za zemljišče dobila nekaj več od 2,7 milijona takratnih dinarjev. Predstavniki Malega Lošinja trdijo, da jim Slovenci te vsote niso izplačali. Zato se sklicujejo na določilo iz pogodbe iz leta 1976, po katerem naj bi podjetje izgubilo pravico do registracije zemljišča, če denarja ne bi plačali v dogovorjenem roku. Kljub temu pa naj bi Občina Cres-Lošinj po poročanju Telegrama 8. junija 1992 vložila zahtevo za predhodni vpis lastništva v korist slovenskega podjetja.

Podgoršek pa pravi, da so bila vsa zemljišča za izgradnjo naselja Bučanje »plačana Občini Cres-Lošinj, ki je nastopala kot organ izvedbe ekspropriacije in v nadaljevanju prodajalec ekspropriiranega zemljišča. Podjetje je takratni Občini Cres-Lošinj plačalo vsa zemljišča in jih nemoteno koristi že 40 let«. Temu je dodal, da je v kupoprodajnih pogodbah določilo, »da se lahko pogodba razveljavi, če zemljišča ne bodo uporabljena za namen, določen v pogodbah – izgradnja turističnega naselja. To pa je bilo v celoti realizirano«.

Slovensko podjetje se je pri tedanji Občini Cres-Lošinj obvezalo, da bo na razlaščenem zemljišču v petih letih zgradilo turistične objekte, občina pa naj bi za zemljišče dobila nekaj več od 2,7 milijona takratnih dinarjev.

Vsa zemljišča na gradbenem območju

Sodišče je presodilo, da vpis ni bil upravičen in je zato v nepravnomočni sodbi odločilo proti podjetju, ki da ni moglo dokazati, tako Telegram, da je zemljišče res njegovo. Izkazalo naj bi se tudi, da del spornega lastništva sega izven območja gradnje Nerezin in v območje gradnje turističnega naselja Bučanje. Podjetje po poročanju Telegrama za del, ki spada pod Nerezine, nima dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da so bile nepremičnine v času uveljavitve zakona o kmetijskih zemljiščih bile na območju gradnje. To je bila podrobnost, ki je na sodišču v sporu s slovenskim podjetjem pretehtala v korist hrvaškega mesta. Prej omenjeni zakon pa nadalje določa, da je vsako kmetijsko zemljišče v posebnem interesu Republike Hrvaške in ima kot tako posebno državno zaščito. Sodišče je zato zaključilo, da tuja podjetja ne morejo biti lastniki hrvaških kmetijskih zemljišč, razen če je to predpisano z mednarodnim dogovorom. Podjetje po poročanju Telegrama za del, ki spada pod Nerezine, nima dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da so bile nepremičnine v času uveljavitve zakona o kmetijskih zemljiščih na območju gradnje.

Podgoršek pa pravi, da se vsa zemljišča, ki so pozidana, »nahajajo na območju, ki je v prostorskem planu opredeljeno kot gradbeno območje gostinsko turističnega namena z označbo T23 TN Bučanje. Vsa zemljišča v naselju Bučanje so bila kupljena v letu 1976 in bi moralo lastništvo PSK d.o.o. Krško biti v tistem času vpisano v zemljiško knjigo. V pogodbi, sklenjeni med republikama Slovenije in Hrvaške in o ureditvi premoženjskopravnih razmerij iz leta 1999 je v 4. členu določeno, da bosta pogodbenici omogočili pridobitev lastninske pravice in drugih stvarnih pravic in vpis v zemljiško knjigo na svojem teritoriju fizičnim in pravnim osebam druge pogodbenice, če je veljavni pravni temelj pridobitve nastal do dneva vzpostavitve neodvisnosti tiste pogodbenice, na teritoriju katere nepremičnina leži, ne glede na kraj nastanka pravnega temelja pridobitve. PSK je zemljišča pridobila na podlagi pravnomočne odločbe o ekspropriaciji«. Zemljišča pa, ki so s prostorskim načrtom označena, da se nahajajo izven gradbenega območja, so zemljišča ob morju, na otoku in pred vhodom v naselje. Ta zemljišča niso pozidana.

Pritožbo na prvostopenjsko odločbo so že vložili. vir:svet24.si

NO COMMENTS